Silvestrska noč, v eni od koč,
čakali smo polnoč v družbi pojoč,
veselje in smeh snežinke v laseh,
odsev ognjemeta v tvojih očeh.
Si rekla tedaj, le meni skrivaj,
besede čarobne jih pomnim še zdaj,
sem vzel jih zares, nasmeh do ušes,
jih nesel seboj bom tja gor do nebes.
Daj, daj, daj mi poljub pa ti vrnem ga nazaj,
daj, daj, daj mi poljub pa ti vrnem ga in roko mi podaj
…daj, daj mi poljub pa ti vrnem ga nazaj,
daj, daj, daj mi poljub pa ti vrnem ga in roko mi podaj.
Se zjutraj zbudim, na smeh se držim,
po glavi podi se prelep mi spomin,
veselje in smeh, snežinke v laseh,
odsev ognjemeta v tvojih očeh.
Zdaj leta teko, kot nikdar tako
in čakam, da spet si podava roko,
te stisnem v objem, še predno spet grem,
predaleč od tebe, pojoč ta refren.