Klapa stara, v srcih pa je mladost,
morje kliče, tam je do sreče most,
a v kampu gužva je za znoret’,
tud’ v hotelu ni nam za ž’vet,
‘mam idejo, kaj ‘čmo te dni počet’.
Ma ni, da ni,
dokler se ne zdani,
dokler zdrži pomol
in zadnji pade dol.
Že mogoče, da smo preglasni mi
in pomol pod nami se že šibi,
glej, luna, zvezde, jasno nebo,
je taka družba suho zlato,
dolgčas bo na plaži, ko nas ne bo.
Ma ni, da ni,
dokler se ne zdani,
dokler zdrži pomol
in zadnji pade dol.
Morje pesem in kitara,
ta lesen pomol
in ta ritem nas začara,
ko v ritmu klapa skače gor.