Pridi kdaj na kavo, naj bo jutro al’ večer,
skuhala bom pravo, da v srcu čutil boš nemir.
Potem boš še prihajal, vedno boš si to želel,
pri meni boš ostajal, rad me boš imel.
Saj kava, ni kriva, krivo je srce,
ki me vleče, k tebi, kamor me ne sme.
Na roki tvoji vidim, se prstan zlat blesti,
nekdo je bil pred mano, na tvoji kavici.