Sonce vzhaja, boža ti obraz
in tvoje sladke ustnice.
Nihče ni padel globlje, kot sem jaz
in mislil, da pomeni ti vse.
A bil sem le zdravilo za tvojo bolečino
in še vedno padeš mi v objem.
Ker mojo si praznino zapolnila kot vino
in spet nalil bom ga, ker vem.
Danes bom iskal te ljubica,
a tvoj naslov je slepa ulica.
Ti si inkognito, vse ostane skrito,
zmeraj greš potiho in ne pustiš sledi.
Skoraj sem imel te, ljubica,
a tvoj naslov je slepa ulica.
Zdaj še zadnjič gledam te, ko greš,
zaklel sem že na mnogo se stvari.
A še vedno znaš vrteti me, ker veš,
vroča mi po žilah teče kri.
In spet si malo moja, a vedno samosvoja.
Jaz ujet v tvoje sem pasti,
ker zame si kraljica, a grenka je resnica,
da ostal sem brez moči.