Vsak dan se v nebo oziram, ker še vedno rad te imam.
Še vedno hranim pisma, ki si pisala jih,
so malo že zbledela, a tvoj je vonj na njih.
Še vedno čuvam rože, ki ti jih nisem dal,
so suhe že, a meni je vsak dan vse bolj žal.
Še vedno točim solze, še vedno je hudo
in večkrat se sprašujem, kako bi nama šlo.
Še vedno me prebuja iz sanj tvoj mili glas
in veter me spominja na kodre tvojih las.
Jaz še vedno čakam zvesto, da boš kot nekoč prišla
in na tisto staro mesto hodim, kjer sva se razšla.
Pisma tvoja še prebiram, vsak večer ob svečah sam,
vsak dan se v nebo oziram, ker še vedno rad te imam.