La, la, la,……
S pesmijo čas hitro mine, saj igram, kot bil bi na štrom,
zjutraj, pa če me kaj prime, še pijančkom grem pet na štac’jon.
Tega ne delam zarad’ d’narja, to delam zaradi srca,
ki v ritmu mi glasbe udarja, udarja mi bum-bum-bum, ča-ča-ča. Jaaa….
La, la, la,….
Mojo so ženo svarili, ko je še ljub’ca je b’la.
“Premisli”, so ji govorili, “muzikanta nikol’ ni doma!”
A me vseeno je vzela, zdaj revi zelo je hudo. D7 G
Ni jutra, ko nebi zapela: “Vsi so prihajali, a njega ni b’lo.” La, la, la,…
Ko se nekoč bom utrudu in križ me ne bo več zdržal,
se kar na odru bom zgrudu, pa še bolj divje igral.
Me bodo v špital odpeljali, to za bolnico dan bo vesel,
zdravniki s sestrami bodo plesali, primarij pa z mano bo pel. Jaaa…La, la,…