A mimo mene je gospa kužka pripeljala
in za njim na cesti sta kupeka dva ostala.
To ni dobro, sem dejal, za sprehajališee,
hitro kupeka sem pobral, ju nesel na smetišee.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
Sem naletel na klošarja, se z vincem je nalival.
A neroda štorasta po bradi ga je zlival.
Dal sem listiea mu dva, da se je obrisal,
pa še za eevlja švedrasta, da prah si je pobrisal.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
V parku nekaj se otrok veselo je igralo.
Tekali so naokrog, je iz noskov jim curljalo.
Nemudoma sem tja zavil do prvega fantieka,
jim papireke razdelil za noske in za lieka.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
Je na klopci damica milo se jokala,
ker ji druga deklica fanta je speljala.
Dost papirekov sem ji dal pa ji blo je lažje,
ee si solze brišeš prav, se šminka ne razmaže.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
Pa mi je prav pr’šla rolica papirja.
In tako mi le še pet je listieev ostalo.
Dovolj za tole pesmico, za sonet premalo.
Kuli sem v roke vzel, na listiee zapisal
kaj ta dan sem doživel na kratko sem orisal.
Kako mi je prav pr’šla rolica papirja.
Kako mi je prav pr’šla rolica papirja.