Moj očka so djal: oženim naj se.
In zdaj premišljujem, a bi ubogal, al ne.
Na levo in desno in križem sveta.
Okol’ se oziram, je dosti blaga.
Velike ne maram, zapolnil bi jo,
bojim se da nosil bi lojtro za njo.
Pa majhne ne maram, četudi ima prav,
če bi jo poljubljal, bi zlomil si vrat.
Debele ne maram je polna masti,
še goska pred tolstom mi prav ne diši.
Presuhe ne maram, da le je zadost,
če treba polena sam sekam v host’.
Ne bom se ženil, da pol bi se kesal.
Da pol bi se kesal, da pol bi se kesal.
Raj svoboden vedno bom ostal
in se lušten mel.
Bogate ne maram, če nima možganov,
saj kruha ne stradam, ker nisem cigan.
Preuboge ne maram, brez cvenka ni nič,
pred njo se le , pojem kot tič.
Premlade ne maram je vroče krvi,
ki kar posušila bi moje kosti.
Prestare ne maram, ker gačo je gač.
Ker nočem izgubit prezgodaj še hlač.
Ne bom se ženil, da pol bi se kesal.
Da pol bi se kesal, da pol bi se kesal.
Raj svoboden vedno bom ostal
in se lušten mel.
Prelepe ne maram se rado zgodi,
da drugim dopade pa moža pusti.
Pregrde ne maram, kaj neki bi z njo,
če bi race in kure bežale pred njo.
Učene ne maram, da guši mi zlo.
Še jaz bi bil hlapec pa ona gospod.
Neumne ne maram je pravo gorje,
če prazna ji slama raste iz glave.