Še vedno Sava šumi
in veter prebuja jesenske dni.
Vse je kakor nekoč,
le tebe ob meni več ni.
V duši ogenj je,
ko sam ob reki sprehajam se.
Spomini so z menoj,
želim si, da bil bi tvoj.
Rad bi nocoj pozabil na te,
a to ne zmore moje srce.
Izpil bom čašo vina do dna,
da boš pozabljena.
Odnesla Sava ta noč,
spomine bo najine daleč proč,
izbrisala bo sledi
vseh tistih najinih dni.
In če se srečava ob reki kdaj,
spomni se tega,
da bila si nekoč del mojega srca.