Ti si vedno le zame mojo pesem prepeval,
a kaj, ko veter je nosil melodijo,
da slišale so deklice strtih src,
kaj ti napisal si, poet.
Le kako je mogoče, da nekdo te bolj ljubi kot jaz?!
Ljubezen prava, iskrena, v srcu je mojem pomlad.
Le kako je mogoče, da ogenj nič več ne zagori?!
Zakaj so iskrice v očeh, da svetijo v temi?
Ta, le ta moja pesem je zbudila ljubezen.
Zakaj si jo veter nosil tja, na tuje,
da slišali so jo vsi,
ki srce jim po ljubezni hrepeni?
Le kako je mogoče, da nekdo te bolj ljubi kot jaz?!
Ljubezen prava, iskrena, v srcu je mojem pomlad.
Le kako je mogoče, da ogenj nič več ne zagori?!
V plamenih ljubezni bova skupaj jaz in ti.