Lepšega ni ko prek noči vse mlado se okrog vrti,
ziblje se strop in trese pod miza šivi se od dobrot.
Naj le živi se veseli kar nas je veselih ljudi,
do jutra ranega le nosi nam krčmar iz kleti.
Leto in dan naš muzikant svojo trobento rad ima,
ko zaigra nam iz srca fanta ni ga bol veselega.
kar res je res ni ga čez ples če zaigra trobenta vmes,
takrat se v hitri polki pari zavrte kar le gre.
Sonce podi spanec iz oči čas je da pojdemo domov,
Naš muzikant ni še zaspan čeprav se dela beli dan.
Za njim gremo in vriskamo po vasi čuje se glasi,
da vsi želimo mnogo let trobentar naš naj živi.