Ovijem se v tvojo majico,
sedim in gledam skozi okno in vem dobro –
dal si mi vse, kar si lahko mi dal.
Skrivaj si želim, da tvoj poljub še dobim.
Še vedno je ščetka tvoja v omarici.
Še čaka te, še čaka te.
In zjutraj je kava zate v skodelici.
Še čaka te, še čaka.
Zdaj vem, zdaj vem,
zaljubljena, premlada sva bila.
A če kdaj spomine obudiš,
mi polepšaj dan, zate sem le klic stran,
le klic stran.
Vedi, da vse ti dam
in sem le klic stran.
Objema me tvoj vonj puloverja,
ki si ga tu pustil, da me greje, še me greje.
Dal si mi vse, kar si lahko mi dal.
Hvala za vse nasmehe in poljube.
Še zdaj mam tvoje stvari,
za vsak slučaj, če bi
ti kdaj premislil si,
se vrnil k meni.