Okrog mene so kreteni,
okrog mene je sam gnoj,
najraje imam sam sebe,
najraje spim kar sam s seboj
v dvoposteljni sobi,
kot se to spodobi.
Moje maske so resnične,
kriza je stvar štirih sten,
stare kače klopotače
v moji glavi so domače.
Glava stalno opozarja, (Pazi nase, pazi nase!)
preveč ne jej, preveč ne pij. (Pazi nase, pazi nase!)
Moja jetra in ledvica, (Pazi nase, pazi nase!)
prepikantna srbska pica. (Pazi nase, pazi nase!)
Ego, ego, ego, ego!
Noči so moje brez žensk,
sobe vse so brez pohištva,
velika postelja je ostala,
povsod po stenah ogledala,
v dvoposteljni sobi,
kot se to spodobi.
Premalo govore o meni,
to tišči in to me grebe,
živim v lončku za cvetlice
in zalivam sam sebe.
Sam izumil bom mašino, (Ti si mojster, ti si mojster!)
sam izumil bom tak stroj, (Ti si mojster, ti si mojster!)
ki bo stalno opozarjal, (Ti si mojster, ti si mojster!)
da je to izdelek moj. (Ti si mojster, ti si mojster!)