Gozdni Joža, Gozdni Joža,
nobena noče te za moža.
Gozdni Joža, Gozdni Joža,
ostal boš sam sredi svoj’ga sveta.
Podiraš smreke, visoke vrhe,
mestni fakini pa gospe
vodijo na izlet.
Tja, kjer je lep razgled
in kot veli bonton,
jim ponudijo rdeč bonbon.
Gozdni Joža, Gozdni Joža,
vse, kar imaš, so klaftre drv.
Gozdni Joža, v hrib ne bo prišla
se možit nobena fina gospa.
Zajahaj moped in jo odkuri na ples,
tam se naglej lepih potnih teles.
Potlej pa brž domov,
dovolj bo za leto in pol.
In ko se lotiš postelje,
boš mislil na tiste mastne gospe.
Pojdi zdaj brž domov,
dovolj bo za leto in pol.
In ko se lotiš postelje,
boš mislil na tiste mastne gospe.
Še gozdne vile so s škrati zanosile
in se iz gozdov v mesta preselile.
Gozdni Joža, Gozdni Joža,
ostal boš sam brez sinov in hčera.
Gozdni Joža, ženo čakaš zaman,
ker si grob in nepočesan.
Joža, a slišiš, Jožaaaaaa!