Ko odgovore na vsa vprašanja sem dobil,
zdaj, ko ločim že pomen vseh besed
in ko vase sem zaprl svet, ki sam sem ga rodil,
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.
Ko pozabil pesmi sem, ki otroci jih pojo
ko zagledam spet oči, ki me omamljajo,
ko odkrijem dlan človeka, ki me prvi je umil,
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.
Vse pozabljam, vse odklanjam, rad ostal bi sam.
Rad bi smejal se, a zdaj še tega več ne znam.
Ko podiram zid ‘krog sebe, ki sam sem ga gradil,
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.