Moje miške, majcene, so edina stvar, ki imam jo še.
Vse ostalo, je že šlo, za ognjeno vodo.
Pravijo mi: to delirij je, a jaz mislim, vzrok je šnops,
Saj vedno pridejo ko sem zadet,
in popestrijo moj osamljeni svet.
Pravijo mi, da sem bolan, a jaz mojih mišk ne dam.
Mar izgubim naj, zdaj še te, moje prijatelje.

Čez dan popivam in čakam težko, da večer bo nastal,
ko v raznih barvah se prikažejo,
in jaz zavpijem: punce spet bo haus bal.
Zdaj se z njimi dobro že poznam, in dal sem nekaj jim imen,
a najraje eno imam, ki kličem jo Car men.
Moje miške, majcene, so edina stvar, ki imam jo še.
A pravijo mi, da nisem zdrav,
le da bi miške jim dal, (ne ne ne ne)
le da bi miške jim dal, (ne ne ne ne)
le da bi miške jim dal.