Veter tu drugače piha
in še trava drugi vonj ima
in tako modri oblaki
sonce vabijo sijati.
Pa tako zelo drugače je,
nič več ni, kot b’lo je včasih,
stara vas nikdar ne izgine,
nanjo lepe imam spomine.
Ko med vinogradi je tekla steza,
kjer sosedov sin zdaj hišo ima
in na postaji trgovina je b’la,
nas ata poslal po cigarete je tja.
A čas počasi riše nove poti,
da bi po njih naprej odšli,
pa vendar jaz vsakič znova rada vračam se tja,
kjer včasih smo bili doma.
S travo zdravili smo žulje,
polovili vse metulje,
takrat znali smo leteti
in v pravljice verjeti.
Ni več tak’ visoke trave,
da bi spet lahko se skrila v njo,
dolgo ni več stare mame,
ki bi se postav’la zame.