Tiho nocoj v daljo strmim,
kje si, moj dragi, tebe želim.
Zakaj obljubo si mi dal,
da boš zavedno moj ostal.
Kdaj spet prišel boš vasovat?
Kdaj bo lepo, kdaj kot takrat?
Kdaj mi boš nežno šepetal,
da v srcu mene si izbral.
Bil je lep dan, tisto pomlad,
midva v objemu sredi livad,
željo le eno si mi dal,
sina nekoč bi pestoval.
Videla lesk sem v očeh,
ko me izdajal je nasmeh,
da že pod srcem je nekdo,
kmalu ti bo podal roko.
Zate bom to pot prehodila.
Tebe bom v srcu nosila,
zate šla bom po poti želja,
le za naju dva.
Sinko pogleda me v oči,
nežno stisne mi dlani,
njegov pogled pove vse,
solza v očeh izdaja me.
Tudi on sanja, da nekje,
čakaš ga da objame te,
tudi on sanja v nočeh,
da mu boš vrnil svoj nasmeh.
Zate bom to pot prehodila,
zate rožic nabrala v spomin,
ti na grob jih položil bo sin.