Prišla vigred je v deželo,
s cvetjem okrašena vsa,
trudno zemljo prebudila
je iz spanja zimskega.
Skozi okno po planjavi
gleda rosno mi oko,
na vozičku in brez moči
moje revno je telo.
Kje so tisti zlati časi,
ko sem hodil še okrog?
Med pastirji, tam, na paši
bil sem srečen, zdravih nog.
Ptički drobni in veseli
iščejo si vsak svoj par,
jaz pa nimam več te sreče,
imel ne bom je več nikdar.