Oj, v gozdi tiha poljana,
moje srce joče nocoj,
tu v samoti med gozdovi
jokam, jokam kot otrok.
Tvoje bele roke, o, Marij,
ljubil sem vse noči,
tvoj obraz, o, Marij,
sem ljubil jaz.
Zdaj te iščem vsepovsod,
tvoj nasmeh, tvoj obraz,
zahajam tja, na stara pota,
kjer sem te nekoč spoznal.
Upam z dneva v dan, o, Marij,
da bom te srečal še,
tvoj nasmeh, o, Marij,
tvoj tih korak.
O, poljana, ti jo vrni
med gozdove tihe te,
tu na te poti nekdanje,
kjer zdaj tavam sam okrog.