V Belo krajino pridi kdaj,
tam skriva s moj domači kraj.
Kmetijo so oča dali mi,
ker zvest tej sem zemljici.
Pred hišo prijazno rad sedim,
vse tu je, kar si lahko želim.
Mi manjka le pridna ženkica,
da skupaj bi srečna b`la.
Ljub’ca me je vsaka zapustila.
Le k’tera bi na grunt se poročila?
Vsaka le gospa bi bila rada,
nad kmečkim delom nos bi vihala.
Ena pa ob meni je ostala,
ki vem, da me, nikoli ne prevara.
Ko nekoč že trudna bova, stara,
ob meni moja bo harmonika.