Po hribih sem vandral ves dan,
preplezal vse strme vrhe,
z višine sem gledal ravan,
poljane, zelene dole.
Mi sonce je dalo moči,
da vandral bi preko gora,
skrivnostne planinske poti
so zame povsod brez meja.
Na vrhu kraljice planin,
na koncu neskončnih steza,
zaslišal sem pesem davnin,
ki nosi jo veter z gora.
Naslonil si name glavo,
prisluhnila sva ji oba,
bilo je kot v sanjah lepo,
kot v pravljici onkraj sveta.
Očarana stala sva tam,
objeta na vrhu planin,
počasi ugašal je dan,
prinašal najlepši spomin.
Ostala bo pesem gora
kot biser na sredi srca,
če najdeš v planinah svoj dom,
zaslišiš nekoč jo lahko.