Mlad je bil, imel je sanje,
pa jim je naproti šel,
vsi verjeli so, da našel
bo nekoč, kar je želel.
Upala srčno je mati,
da drugje si našel bo,
kar mu niso mogli dati
v revnem domu pod goro.
In čez nekaj let prišel je
kot gospod v domačo vas,
od veselja oče, mati
sta zajokala naglas.
Brez nasmeha na obrazu
jima dal je hladno dlan,
par besed le spregovoril
kakor tujec nepoznan.
To ni bil več tisti fant,
ki rad vriskal je in pel,
ko je zjutraj čez polje
od dekleta šel.
V svetu izgubil je srce,
našel pa denar,
suženj zdaj bogastva je,
ki mu je gospodar!