Ko se zaljubiš, je v srčku toplo.
Ljubezen ta večna, kaj ni to lepo?
Neko popoldne mimo mene si šla,
dekle nedolžnih pogledov si bila.
Pristopil sem k tebi in rekel sem ti:
»Zaljubljen sem fant z dolenjske vasi.«
V tvojih prelepih modrih očeh
iskrijo se sanje slovenskih deklet.
Z nasmehom prisrčnim si očarala me,
le k tebi veli mi moje srce.
Ko se zaljubiš, je v srčku toplo,
ko jo zasnubiš, ji solze teko
in ko ji rečeš, da ljubiš le njo,
ljubezen ta večna, kaj ni to lepo?
Na polju pšeničnem ob zarji stojim,
gledam ptice, ne veš, kako si želim,
da z mano bi danes za vedno odšla,
tja daleč, tja daleč, na konec sveta.