Vsak dan nas sonce greje močneje,
vse bolj prijazno je sinje nebo,
na našem vrtu poje sinička,
za potokom že zvončki cveto.
Novo je cvetje vrt okrasilo,
v mlado zelenje se gozd je odel,
gnezda si zopet pletejo ptice,
daleč odmeva ljubezni napev.
A zastonj pomlad se trudi,
da ljudi razveseli,
če v njih srcih ni dobrote
in ljubezen ne žari.
Kdor pa vse to v svojem srcu
varno shranjeno ima,
sredi zime dih pomladi,
kakor mati boža ga.
Spet je v deželo vigred stopila,
upanje nežno nam v srcih budi,
pod vaško lipo pesem odmeva,
okna dekliška spet nagelj krasi.