Nocoj bom spet zapel pod oknom tvojim,
kakor nekoč, v pozno bo noč, pesem zvenela.
Nocoj obljubil bom zvestobo večno,
tebi dekle, ki čakaš me, zvesto doma.
Priznam, predolgo sem po svetu hodil,
viže igral, sebe razdal, nate pozabil.
Na koncu sem spoznal, le ti si prava,
tebi bom pel, zate živel, dneve noči.
Le zapoj, fantič moj,
naj odmeva tja prek vasi.
Zaigraj kot nekdaj
in obudi spet stare dni.
Ko pa dan bo prišel,
novo pesem mi zaigraj
in če kdaj boš odšel,
vrni se spet nazaj.
Če kdo te vprašal bo: “Zakaj tako je?”
Reci mu le, da ljubiš me, zaradi pesmi.
Da rada imaš napev domače glasbe,
da viža ta, gre do srca, dobrim ljudem.