Bele krizanteme v šopek sem zvezala.
Jih na grob bom dala, tebi dragi moj.
Mlad si me zapustil, ker si ljubil gore.
Zase so hotele skale davek svoj.
Bele ti rože nosim, solza zemljo zaliva.
A je usoda kriva, da te z menoj več ni.
Zdaj le boga še prosim, da bi že pozabila.
Vendar vsa bolečina, hodi za menoj.
Bele si planike zame, dragi trgal.
Meni jih nikoli nisi v roke dal.
Si za hip popustil, noga je zgrešila,
utonilo sonce v tvojih je očeh.