Praviš, da ne čutiš kakor jaz, da tako ne gre naprej,
ker za naju je potekel čas, ni več isto kot doslej.
Govoriš mi, da končano je, kar med nama je bilo,
da naj iščem srečo kje drugje, ker z menoj ti ni lepo.
Nekoč prepozno bo, ko spoznala boš, da si se zmotila,
drugi nosil ti bo šopke rož, ti pa mene boš ljubila.
Veš, prepozno bo, ko pri meni iskala si boš dom,
ko nazaj boš ti želela, jaz že z drugo srečen bom.
Jaz pa vem, da bo pomlad prišla in da spet cvetel bo maj,
ker ljubezen čudna pota ima, si želela boš nazaj.
Daj počakaj vsaj še par noči, zdaj povem ti, naj se ve,
kdor ljubezen vrže v smeti, k meni več nazaj ne sme.