Ko strune zapele so prvi akord, zbudile so v njem hrepenenje.
Igrati in peti, živeti lepo, živeti veselo življenje.
Igral je ljudem, jih zabaval in pel, po svetu od mesta do mesta.
Okušal je slavo, v nje siju živel, zanj glasba bila je nevesta.
Kot mornarjem vse življenje morja burne so poti,
godce, pevce glasba pelje v svet varljiv in radosti.
Za prijat’lje, pevec dragi, pesmi vedno ti boš pel,
z vetrom jadra glas tvoj zvonki, šala vedra, duh vesel.
Prijatelje, družbo je vedno ogrel,
bil z dušo je godec do groba.
Ljubezni, poštenju na čast je le pel
in cenil besedo zvestoba.