Dekle moje, zakaj žaluješ,
kaj otožno lih premišljuješ,
prej kot roža si mi bila,
zdaj pa vedno si žalostna.
Kmalu morava se ločiti,
v daljne kraje zdaj moram iti,
daj na pot mi ljubezen vso,
ko tam nosil bom suknjico.
V tujih krajih bom mislil nate,
božal v mislih ti kodre zlate,
ko prišel bo v svate maj,
bom spet k tebi prišel nazaj.