Dekle sem iskal, že malo se bal
da prave za mene ni,
prav lep sem bil fant, pa še muzikant
a so govorile mi:
“Boš vedno igral, se drugim smejal,
doma te nikdar ne bo.”
Ko večkrat srce bolelo me je,
sem zdravil se s pesmijo.
So fantje vse dni dvorili mi,
imeli bi radi me,
vsak je trdil, da le moj bi bil,
sem komaj še rekla ne.
A moje srce velelo mi je,
da takega najdem si,
da rad me bo imel, veselo zapel,
ob meni do konca dni.
Pesem naju je združila,
z njo daleč oba od doma sva šla.
Pela bova, se ljubila,
naj pesem združi vse ljudi.
In kmalu doma je ohcet bila,
zapeli so z nama vsi.
Tik preden zaspi, uspavanko zdaj
zapojeva hčerkici.
Ko pride jesen te skupne poti,
naj Bog nama zdravje da,
da bova lahko do zadnje noči
še skupaj prepevala.