Le spomini nate, mama,
mi ogrejejo srce.
Zdaj spominjam se trenutka,
ko poslavljam se smeje.
A ti nisi se smejala,
videl solze sem v očeh.
Tam na pragu si dejala:
‘Sinko pazi nase le.’
Zdaj že dolgo je od tega,
kar zapustil sem svoj dom
in zato se nate spomnim,
ker mi tukaj ni lahko.
Večkrat mislim na ljubezen,
na vasico in svoj dom,
a najraje bi občutil,
nežno mamino roko.
Saj mama ti si zlata,
saj mama ti si vse,
nate pozabiti se ne da
in se ne sme!