Nam fantič sredi vasi je harmoniko igral,
mu pesem je zvenela, kot da igra piščal,
mu pesem je zvenela, kot da igra piščal.
Harmonike nežen to bil je glas,
ki seže prav do srca.
Pred hišico sredi vasi ob večerih je igral,
dokler na nebu mesec ni milo zasijal,
dokler na nebu mesec ni milo zasijal.
Harmonike nežen to bil je glas,
ki seže prav do srca.
Pred hišico sredi vasi nihče več zdaj ne igra,
ostala nam pa večno bo melodija ta,
ostala nam pa večno bo melodija ta.
Harmonike nežen to bil je glas,
zapisan je sredi srca.