V temnem starem gozdu spet lovci hodijo,
divjad je vsa nemirna, ker jo preganjajo.
Naenkrat mladi lovec nasmehne se vesel,
zagleda v grmu zajca in že se sliši strel.
A zajček se prekucne, pokaže mu pete,
bilo je smeha konec, ulovi več zajca ne.
Prišel domov brez plena, bil jezen kot sršen,
postavil v kot je puško in godrnjal nad vsem.
Od žene pa še slišal spet staro pesmico,
saj zna jo že na pamet, ker večkrat sliši jo.
Tako godi se lovcu, če pride praznih rok,
ne bo pečenke lovske, naj srka sadni sok.