Cvetijo bele češnje v dolini moji spet,
v zelenih je bregeh povsod sam češnjev cvet.
Kot bele so neveste na tratah pisanih,
po licih žametnih zlat žarek boža jih.
Cvetijo bele češnje v dolini moji spet,
steza ne pelje več čez naš zeleni breg.
Utihnili koraki po sončnih so bregeh,
nič več ne sliši se v domači hiši smeh.
Daleč proč živim, v toplo noč strmim,
v srcu si želim, da domov poletim.
Veter nosi vonj češnjevih cvetov,
kako bi rad zaspal v naročju domačih trav!
Cvetijo bele češnje v dolini moji spet,
raznosil veter bo vse cvetje po bregeh,
zaspala bo dolina, ko sonce bo zašlo,
prižgala zvezda bo nad našo se goro.