Minili sta že leti dve,
odkar sva se spoznala,
so cvetele rožice,
ko sem srce mu dala.
A zdaj, ko ves je v cvetju maj,
ostala spet sem sama,
odšel je fant moj v tuji kraj,
ne bo ga več nazaj.
Kje so zdaj tiste gladke stezice,
ki so vodile tja med cvetlice?
Kje so zdaj tiste rožice bele,
ki sva jih nabirala, ko sva ljubila se?
Jesen je zdaj in megla je
vse travnike zakrila,
kjer sva se sprehajala,
se prvič poljubila.
Le malo še in beli sneg
zametel bo planjave,
pokril z odejo bo vsevprek
še najine poti.