Nosila v srcu sva želja veliko,
imela eno sva na dnu prikrito,
da najin topli dom bi smeh napolnil,
da zibka v sobici zapela bi.
Zdaj že rokice steguje
in v naročje si želi,
svet svoj mali raziskuje,
ljubko nama se smeji.
Rad v objem se k meni stisne,
očke tople mu žare,
prve že čeblja besede,
rad povedal bi mi vse.
Naš vrt ljubezni je prepoln sonca,
na njem zdehtela je najlepša roža,
ta cvet povezal nas je v droben šopek
in ga razvezal več ne bo nihče.