Kje je tisti topli maj,
ko sva srečo skup’ iskala,
sam ne vem, zakaj tedaj
najti sploh je nisva znala.
Veš, povedal bi ti rad, da poslavljam se za zmeraj,
pa čeprav mi bil je drag tvoj objem, poljub še včeraj.
Hodiš z vrčem po vodo, dokler se ti ne razbije,
bolje vzeti je slovo, če ljubezen prava mine.
Povešaš mi oči, pogled ti gre v daljavo,
ostal si brez besed, ki so bile le med,
odmikaš mi dlani, besedo iščeš pravo,
srce ti trepeta, navzven se ne izda.
Veš, povedal bi ti rad, da poslavljam se za zmeraj,
pa čeprav mi bil je drag tvoj objem, poljub še včeraj.
Hodiš z vrčem po vodo, dokler se ti ne razbije,
bolje vzeti je slovo, če ljubezen prava mine.
Odšel boš svojo pot, iskal drugje boš srečo,
a našel je ne boš, če sam lagal si boš,
ljubezen je povsod, kjer srečaš dlan ljubečo,
le tisti jo spozna, ki v srcu jo ima.