Oja, oja, oj, ti ljub’ca moja,
al’ s’ se že kaj sladko naspala?
Odpiraj, odpiraj mi kamrico zdaj,
nocoj bova slovo jemala.
Kaj pa si prišel ti k men’ po slovo,
saj t’ nisem nič žal’ga storila,
saj bila sem zmerom le tvoje dekle,
le tebe sem zvesto ljubila.
Ljubila si me, pa me nisi zares,
si zraven še druge štimala,
oh, kol’ko noči sem pod okencem stal,
al’ ti si pa z drugim kramljala.
Zdaj pa nič več tako, nič več tako,
odrajžal bom v tuje dežele,
kjer ptički prepevajo, kratek čas delajo,
tam je pa moje veselje.