V Vintgar greva, dragi moj,
v nedeljo to, ko je lepo,
pod nama Radovna šumi,
nad nama modro je nebo.
Ob šumu slapa Vintgarja
na mostu pa zavriskava,
ko skozi sotesko prideva,
vsa srečna se objameva.
Minulo leto je tega,
kar midva sva na sprehod šla,
za lep spomin iz Vintgarja
v zibki poje hčerkica.
Vihrava mala deklica
vesela je in se smehlja
in venomer mi kaj brblja
gotovo kaj od Vintgarja.
Tihojladija, tihojladi hojladiho,
pojeva si, tihojladiho,
tihojladija, tihojladi hojladiho,
pojeva lepo.