Kitara v kotu mi sameva, polna sivega prahu,
daleč zdaj je že od dneva, ko strune zadnjič pele so.
Vem, takrat si obnemela, ko ostal sem čisto sam,
moja roka je otrdela, kot da igrati več ne znam.
Zapoj nocoj, zapoj mi spet, kitara,
naj tvoje strune zazvene,
saj njena me boli, boli prevara
in onemelo je srce.
Le joči zdaj z menoj, kitara, prah naj solze odneso,
srce s teboj bo oživelo, ko tvoje strune zapojo.
Srce s teboj bo oživelo, ko tvoje strune zapojo.
Zapoj nocoj, zapoj mi spet, kitara,
odmev srca si mojega,
saj vedno, vedno boš le ti ostala
resnično zvesta ljubica.