Usoden dan, teman, te za vselej vzel je nam.
Si odšel v večni svet, tamkaj Bogu pesmi pet.
Rad bi pel tako lepo,
kot si znal le ti samo.
S pesmijo očaral bi,
srca tisočih ljudi.
Si kot slavček peti znal,
bil si nam vzor svetav.
In podaril nam zaklad,
neizmerno drag in zlat.
Mnogo let je od takrat,
kar zapel si zadnjikrat.
Brez slovesa si odšel,
zlati glas je onemel.
A še v naših srcih si,
pesem tvoja še živi.
In spomin ne bo zbledel,
v pesmih večno boš živel.
Tvoj sanjavo mili glas,
je kot žarek božal nas.
Z njim do src si našel pot,
trosil radost prav povsod.
Si neskončno bil vesel,
ves se v glasbi razodel.
Ko si pel iz dna srca,
skupaj s fanti s Praprotna.
Mnogo let je od takrat,
kar zapel si zadnjikrat.
Brez slovesa si odšel,
zlati glas je onemel.
A še v naših srcih si,
pesem tvoja še živi.
In spomin ne bo zbledel,
v pesmih večno boš živel.
A še v naših srcih si,
pesem tvoja še živi.
In spomin ne bo zbledel,
v pesmih večno boš živel.
In spomin ne bo zbledel,
v pesmih večno boš živel.