Nikdar več ne bom te videl, tvojih dolgih zlatih las.
V mojih je očeh zdaj tema, z njo se je ustavil čas.
Če boš šla, te bom razumel, kaj bila bi zdaj z menoj.
Rad bi videl, če se jočeš, ko tak’ tiha si nocoj.
Spomnim bele se obleke, vem, da v njej prelepa boš,
kot izbranka sredi šopka tistih najbolj cvetnih rož.
Moje so oči zaspale, sonce več jih ne odpre,
da bi videle, za koga pajčolan pripneš v lase.
Boli me, ker vem, kako trpi, ker konec je vsega,
ne morem ji reči: “Lepa si!” V očeh je le tema.
Če znal bi vrniti čas nazaj, nič ne bi spreminjal,
le prej bi jo pustil, še preden bi videla to.
Moje so oči zaspale, sonce več jih ne odpre,
da bi videle, za koga pajčolan pripneš v lase.