Pesem škržatov, šum morja,
njena obleka pisana,
skriti zaliv iskala
sva takrat midva.
Jaz sem pogled njenih oči
otožnih razumel,
najlepše poletje doživel.
Je tam na sipinah ostalo moje srce,
vedno njo bo iskalo, iskalo.
Med oljkami njeno podobo objela je noč,
jaz pa nočem, jaz pa nočem proč!
Slane bile so ustnice,
dobro poljuba spomnim se,
zdaj šele vem, da bil za
naju zadnji je.
Spet je odšla v njegov objem,
ki ni je razumel,
nikoli kot jaz jo rad imel.