V jutru že ranem sonce žari,
slavček že poje, a fantič še spi,
komaj zatisnil trudno oko,
zdaj že hiti kosit na goro.
Sonce že sveti tja na goro,
deklica moja že grabi seno,
v senčico hladno k meni hiti,
srce od veselja še bolj zagori.
Sonce zašlo je tam za goro,
fantič pod oknom prišel po slovo.
»Hitro gor vstani, luč mi prižgi,
enkrat še vidim naj tvoje oči.«