Na poti v planine si vriskam veselo,
daleč v dolini so bele vasi,
v travi visoki se pajkova mreža
v jutranji rosi srebrno blešči.
Na pajkovem hrbtu mi križec je sreče,
v mreži njegovi se skriva spomin,
v mojem je srcu, vse dneve me kliče
tvoja ljubezen z visokih planin.
V nizkem grmovju si rdeče maline
trgala zame in pela lepo,
slišala moje si vriske s planine,
v srcu je tvojem postalo toplo.
Ujela si v mrežo se moje ljubezni,
dan se poslavlja z najvišjih vrhov,
sonce je zadnjič poljubljalo gore,
šla sva objeta po poti domov.
Življenje gre naprej,
drugačno je kot prej,
ko ljubezen sem odkril,
tiho srečo sem užil.
Življenje gre naprej,
vse lepše je odslej,
pa čeprav zdaj sam živim,
nate je ostal spomin.