Tebi podaril sem srčni zaklad
in dal ti ljubezen, zaljubljen in mlad.
Le nekaj noči ti bilo je dovolj,
da tiho odšla si, pustila mi bol.
Gledal sem luno, bledela je v dan
in čakal sem nate, da sežem ti v dlan,
iskal sem besede, ki bi jih zapel,
če znova lahko bi srčno te objel.
Še včeraj vesela sva objeta si pela,
a nocoj nočeš niti mojih rož.
Ko pa mine poletje in osuje se cvetje,
si ponovno mene ti želela boš.