Na klopci pod kostanji je sedela,
nihče od fantov povabil je ni.
Ko druga so dekleta se vrtela,
njej solze vrele so iz oči.
Bila sobota je in ples na vasi,
drobni trenutki jesenske noči.
Skrivnostno so kostanji šelesteli,
nje pa nihče opazil ni.
Debeluška, debeluška,
so ji rekli fantje vsi,
videli pa niso solz,
ki so tekle iz oči.
Debeluška, debeluška,
so ji rekli fantje vsi,
pa čeprav dobrota zvesta
noč in dan v njej žari.
Mar res lepota vse je kar ponuja,
tebi dandanes lahko deklica?
Srce vrednota je edina večna,
mnogo ljudi je ne pozna.