Vem, da ti si se igrala z mano, draga deklica,
ko življenje si spoznala, ki lahko denar ga da.
Svetla mesta, blišč, zabavo in obleke zlate vse,
danes veš, da to ni tisto, kar želelo bi srce.
Čas zabrisal bo spomine, veter posušil solze,
tja v daljave bo ponesel mlade sanje, upanje.
Z drugimi se boš smejala, včasih spomnila na me,
a v nočeh nekoč spoznala, da le jaz sem ljubil te.
Le prijatelja bodiva, rekla si mi zadnjikrat.
Kje so poljubi? Vzela jih je pomlad.
Le prijatelja bodiva, rekla si mi zadnjikrat,
ko prišel sem k tebi spet srce iskat.
Še je v srcu bolečina, še ljubezen kdaj boli,
a spoznanje je ostalo, da poti nazaj več ni.
To je stara znana zgodba že od davnih, davnih let,
vedno znova se ponavlja, že odkar vrti se svet.