Ni mi mar, kaj govore jeziki zlobni spet,
prav nič me ne ustavi, nocoj si zame pravi.
Zunaj je še mlada noč in zvezde svetijo,
prav vse bi dala, da bi ti me držal za roko.
Nič zato, če ti srce že zdavnaj si oddal,
s teboj se druga smeje in posteljo ti greje
in če šopek tvojih rož nikdar ne bo zame,
ne bom ti pokazala, da si ranil mi srce.
Briga me, kaj jutri bo, kaj bo prinesel dan,
ne bom solza točila, ko sama bom hodila.
Le zavrti me nocoj, mi šepetaj v uho,
čeprav vem, da pod mojim oknom jutri te ne bo.